AŠKERČEVA DOMAČIJA NA SENOŽETAH
Senožete so majhna vas na severni strani hriba Stražnik nad Rimskimi Toplicami, ki se prvič omenjajo leta 1265. Aškerčeva oziroma Hrušovarjeva kmetija obstaja nekje od leta 1542 dalje. Aškerčev rod na Senožete zanese Matija Aškerc leta 1789, ki se poroči z vdovo Hrušovar. Kmetija se ohranja skozi stoletja v okvirih družinske in krajinske tradicije na področjih živinoreje, poljedeljstva, pridelave in predelave mleka, sadja in zelišč.
AŠKERČEVA HIŠA – LITERARNO-ETNOLOŠKI MUZEJ
Domačija največjega slovenskega epskega pesnika Antona Aškerca je ohranjena v izvirni podobi in preurejena v muzej z etnološko in slavistično razstavo. Leta 1932 Zgodovinsko društvo iz Maribora v Aškerčevo hišo vzida spominsko ploščo. Ob stoletnici rojstva Antona Aškerca v hiši uredijo spominsko sobo. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja Občina Laško odkupi Aškerčevo hišo ter njen osrednji del v celoti spremeni v literarno – etnološki muzej. V njem si obiskovalci lahko ogledajo literarno zbirko, črno kuhinjo, hišo, kamro, štibelc … V Aškerčevi hiši se prirejajo kulturni in literarni večeri ter drugi dogodki.
KMETIJA KOT ETNO - ARHITEKTURNI MUZEJ NA PROSTEM
Kmetija je zanimiva zaradi svoje arhitekturne postavitve. Na njej se nahaja kozolec toplar, frjača (sušilnica za sadje), ahker (lesena kašča), hlev, stanovanjska hiša. Na kmetiji je tudi manjši ribnik.
